sreda, 24. avgust 2005

Lance in njegov (stari) urin

Verjamem, da profesionalni kolesarji uporabljajo ''vse živo'', da bi poganjali močneje, hitreje, dlje...

Verjamem, da to počnejo vsi oz. večina.

Če nameni ekipa (Discovery ali pa katera druga) za nakup kolesarjev x milijonov USD, verjamem, da dajo še kak miljonček za ''praške&ampule''. Prepričan sem, da imajo ekipe skupaj vsaj 10-krat toliko denarja namenjenega ampulam, kot ga ima antidopinška komisija oz. kdorkoli že skrbi za preprečevanje dopinga. In če ta komisija sploh še ne pozna neke snovi ter je zato ne prepove, je potem uporaba tega praška sploh doping?

Podobno je pri rekordih v atletiki, ki so bili doseženi v preteklih 15-ih letih. Nekateri trdijo, da so pri sedanjih doping kontrolah neponovljivi - kaj šele presegljivi. No, pa vendarle nekateri še vedno (kljub doping kontroli) podirajo rekorde. Tehnika. Bi bilo smiselno izbrisati vse rekorde, dosežene v tem obdobju in pobrati vse olimpijske in nevemkakšnevse medalje? Pomoje ne. Konec koncev, pogoji so bili za vse enaki.

Enako je pri 7-ih zmagah Toura. Pogoji so bili za vse enaki. Če pri antiDoping d.o.o.-ju niso bili sposobni nadzirat, pač niso bili. Jebiga. Profesionalni šport je pač posel, kjer se vrti veliko denarja. Poleg tega sem nekje zasledil podatek, da se je Indurainova upokojitev ujemala z napovedjo hujših doping kontrol. Prav tako dvomim o ''čistosti'' dosežkov velikega Merckx-a in ostale garde. Ne verjamem v laboratorije, ki so (če sploh so) delovali npr. leta 1974, če priznajo, da še leta 1999 niso imeli pojma.

Zame je Lance še zmeraj car! Da ne bo pomote: Ulrich prav tako - mogoče še večji, saj če bi bil jaz tolikokrat drugi... Ma v bistvu so vsi carji, ki imajo na Touru sploh priložnost štartat!

Ni komentarjev: