torek, 07. marec 2006

Borzni trgi v krizi?

Takole mimo grede prebiram članke o dogajanjih na različnih svetovnih borznih trgih. Da bo jasno: izogibam se dnevnih komentarjev, saj le-ti pokradejo preveč časa in največkrat ne kažejo nekih dolgoročnih trendov, ki se mi zdijo kot malemu varčevalcu pomembni. Iščem oz. pritegnejo me tako vedno članki, ki skušajo pokazati širšo sliko, morda celo nek dolgoročni trend. Če že nabijam o "gozdu in ne drevesih" bom skušal svoje videnje v grobem nakazati v naslednjih stavkih. Sam v grobem delim (iz vidika finančnega investitorja) svet na naslednje dele: ZDA, Zahodna Evropa, Vzhodna Evropa z Balkanom, Azija in ostali razvijajoči se trgi (razne Južno Ameriške države, JAR in podobna eksotika). Eno izmed pravil, ki se jih trudim držati je razpršenost naložb. To lahko dosežemo že z izbiro enega samega svetovnega vzajemnega sklada (npr. Beta, Prvi izbor...), zato o tem ne bi pametoval. Naslednja je poznavanje specifičnosti trga. To bi v našem primeru pomenilo usmerjenost na Balkan, če malce povdarimo svojo slovansko poreklo lahko naš pljunek nese celo do Rusije. Naslednja stvar, ki mi redno daje misliti oz. o kateri redno berem so Kitajci in njihov razvoj, ki se zdi vedno bolj neizogiben. V zvezi z njimi pa se človek vpraša, kako zaslužiti na račun njihovega razvoja. Obstaja več variant: vlaganje na Kitajske borze, vlaganje v ameriška podjetja, ki imajo tovarne tam, vlaganje v brazilska podjetja, ki skrbijo za veliko porabo surovin na Kitajskem, ali preprosto v podjetja, ki upravljajo premogovnike - teh oz. premoga v njih za Kitajce ni nikoli dovolj. Možnosti je torej veliko. Potem je tu še ZDA, kot daleč najbolj razvit trg kapitala na svetu, ki s svojo velikostjo in kompleksnostjo nudi nedvomno veliko možnosti za zaslužek.

Sedaj pa k temi iz naslova. Že nekja časa me skrbi, da so razvijajoči se trgi (vse razen ZDA in Zah. Evrope) čisto preveč popularni. Pravilo je namreč takšno, ko začnejo v nek sektor oz. v našem primeru v nek del sveta vlagati tudi najbolj konzervativni vlagatelji (pred kakšnim tednom, me je za mnenje o azijskih vzajemnih skladih spraševal finančno skrajno konzervativen bivši bančnik, sicer pa tudi oče mojega dekleta) je blizu korekcija oz. čas ko bodo donosi negativni. Torej EM (Emerging Markets) so skrajno popularni, kar je štala. Vseeno je težko govoriti, da bodo kar vsi omenjeni trgi medvedji (borzni izraz za padajoči trg), saj sem osebno prepričan, da vsi ti trgi niso med seboj tako povezani, da bi kar vse potegnilo k tlem. Tako se sam še vedno oziram proti Aziji, predvsem zato ker je bila Kitajska ena redkih držav z negativno rastjo na borznih trgih v zadnjem času (poleg Amerike in Slovenije). Danes sem prebral tudi članek, ki govori o hudičevo majhnih deležih denarja v ameriških vzajemnih skladih. To preprosto pomeni, da ni denarja, ki bi skozi nakupe gnal ameriške borzne trge navzgor. Jeba. Pravijo, da je smiselno počakati do jeseni. To pomeni, da se bo do takrat vse skupaj zrušilo (napoveduje se tudi do 20-30% korekcija), na vrhuncu pesimizma pa uletimo s svojimi tisočaki iz nogavic. Pravilo namreč pravi: Kupuj, ko vsi prodajajo in prodajaj, ko vsi kupujejo, ali povedano drugače - ne bit' ovca. Bomo videli. Za konec še moje razmišljanje o Balkanu: Predvsem za države bivše Yuge velja, da so borzni trgi plitvi. To pomeni, da cene zaradi majhne ponudbe hitro poskočijo in na drugi strani tudi hitro padejo. Ker bodo ta trg napadli kar štirje slovenski vzajemci, verjamem da bodo (vsaj kratkoročno) indeksi rasli. Za preostali del vzhodne Evrope pa težko kaj rečem. Veliko je že raslo. Predvsem Rusija pa je zelo odvisna od nafte - o gibanju njene cene pa rapravlja cel svet.

Tako. Dobesedno, kot piše pod vrhom. Nikogar ni bilo v bližini. Le tipkovnica.

Ni komentarjev: