sobota, 7. november 2009

Kalifornija – poročanje 2. del

Žanrsko bi tale post najlažje opredelil kot “pozabil sem”.

Pozabil sem napisat komentar na Ranger Girl in zaključek poročanja s popotovanja:



Skeč je nastal v Zionu, bolj na začetku najine poti. V svoj novi blokec (Moleskine seveda) sem skiciral kadre, med snemanjem nekaj malega spremenil, v glavnem pa kar sledil scenariju. Snemanja sva se lotila po sončnem zahodu (sonce se je skrilo za gore), tako da sva imela kar nekaj problemov s svetlobo in smermi snemanja.

Izpadlo ok, vendar slabše, kot sem pričakoval med pisanjem - predvsem nad svojo igro sem bil razočaran (medtem ko sem bil nad Alenkino pozitivno presenečen:). No, pa tudi smeri sem mi zdi, da ne štimajo povsem... A kdo ve - je to fora osi (nekaj slišal o tem, razumel nikoli)?

Kljub vsemu pa je izdelek še vedno dovolj dober za objavo, sploh ob upoštevanju zgodnje faze učenja naših dveh junakov.



S temi vrtenji sva začela šele v Vegasu. Takoj po prvem je bil narejen koncept: zavrtela se bova povsod in na koncu zmontirala skupaj. Z napisi. Nekako sva se sporazumela na tri kroge, prvi počasen, drugi srednje, zadnji hiter. Površine so bile včasih neravne in blizu prepadov, rek, ali pa je bil prostor manjši – vse to pa je vplivalo na hitrost vrtenja. Počasen krog je bil mišljen kot nekakšna panoramska slika, vendar ko sem dal skupaj, nekako ni štimal. Ritem je bil neenakomeren, dolgo je bilo... Pa še nekaj je: pokazat sem želel, da sva uživala, to pa se vidi predvsem v hitrih krogih.

Davida in Kelly sem izbral, ker naju je komad spominjal na dopust. Največji vpliv ima najbrž videospot, ki se dogaja na Venice beachu, najini zadnji postojanki (od tam sva se zapeljala direktno na letališče). Glasbo sem navedel v videu in v opisu, celo snel sem jo prav z videa na YouTubu. Služim pa s tem tudi ne, tako da upam, da video ostane na YouTubu.

Pa še dodatek k prejšnjemu zapisu - natančneje komentar videa Warren Buffet eksperiment:

Malce sem razmislil o zapisanem. Fora mi je še vedno všeč, priznam pa, da konec šepa. Več jih je bilo, eden (dokler je bil le v glavi) tudi boljši, žal pa je izvedba še bolj šepala. Pacina v sebi enostavno nisem mogel predramiti in je tako ostalo pri najbolje izvedenem.

Ni komentarjev: