Po vrnitvi s poti sem se nekaj časa ukvarjal s starim materialom, potem pa se končno lotil tegale:
Prvotna ideja je bila prikazat, kako računalnik vidi uporabnika. Koncept se mi je zdel blazno zabaven, mi je pa kasneje zmanjkal uvod, ki bi vse to pojasnil. Tako sem pristal na preprost človek-računalnik odnos. OK, občasni pogledi na stran predstavljajo nekakšen odnos z drugo osebo v pisarni, po statusu (očitno) nadrejeno. In ravno to je stvar, na katero velja biti v prihodnosti bolj pozoren. Osebo, h kateri se glavni lik obrača, bi bilo nujno bolj natančno definirat oz. še bolje njun odnos.
Ko je bil film že končan (ok, mogoče že mal prej) sem ugotovil, da bi bilo bolje, če bi pripravil serijo (mogoče) krajših fint in ne le en film. Po kratkem razmisleku sem si rekel: Klinc. Potem bo spet minil en teden (med tednom je tema, ko pridem domov)... Bom na naslednji ideji to upošteval. Morda pa kdaj naredim rimejk, ali pa bo ta služil kot pilot, ko bom idejo prodajal enemu od bogatih medijev ;-)
No, pa (seveda) me je spet zezala svetloba. Enkrat sonce, potem je postalo pretemno. Jedilnica z eno eko žarnico enostavno postaja premajhna.
1 komentar:
Preprosto, ampak odlično! :)))
Objavite komentar