Bolje pozno kot nikoli, zato še najin pogled na prvomajsko surfarijo. Turčija – Alacati – Quiksliver windsurf school.
Na drugih pagih so se nekateri že razpisali o tem koliko in kdaj je pihalo, jaz vam iz prve roke povem le to: meni je 4-ko ves čas z rok trgalo, zato sem večino časa vozila 3,7. ;) Pa pojdimo lepo po vrsti…
Prvi dan v znamenju vožnje, dremanja, presedanja, pretegovanja… in jasno – poln pričakovanj. Prvi turški dan oblačno, zaspano, mraz, ampak gremo vseeno, saj piha! Kot se je izkazalo kasneje, sta bila prvi in zadnji dan še najboljša, kar se vetra tiče. Ampak spet preskakujem…
Spali smo v simpatičnem hotelu Ileri, sobe so bile sicer majhne, vendar čiste in (vsaj najina) s pogledom na morje:
Zajtrk je vseboval celo Nutelo, postrežba veleprijazna: »Kofi, čaj, orinđđus?« Vsako jutro isto, ampak rutina je prav pasala. Surf center je bil super! Opreme za vse okuse in potrebe, vključno z Mehmedom in Mustafo (ugibam), ki sta vse skupaj sestavljala in tudi odnašala do vode (predvsem dekleta smo to s pridom izkoriščala – če so že tam… :)), garderoba, WC (v katerem se je skrival tuš s toplo vodo), chill out, restavracija s prav pohvalno ponudbo – kaj še hočeš? No ja, niso bili ravno poceni, ampak vsega pač ne moreš imet!
Tečajniki smo bili razdeljeni v skupine glede na predznanje in naš dan se je začel s teorijo ob simulatorju:
Ko smo en za drugim izpilili korake na suhem, se je začela veselica na vodi. »Težo na zadnjo nogo! Rit not! Boke not!« Na trenutke me je imelo, da bi se jadru kruto maščevala za vsakič, ko me je vrglo v vodo (pa čeprav si še neoprena nisem mogla sama sleči po naporni bitki z njim…) , ampak ko ti enkrat uspe, ga pa ni boljšega občutka! :) Na tem mestu gre obvezna pohvala ekipi, ki je delovala za skupen cilj – da nas čim več naučijo, da nam čim več rata in da se čim večkrat sliši »Yeeeeeeessssssssss!!!« Evo jih:
Nepogrešljiv del ekipe so seveda tudi snemalci, ki so naše uspešne in malo manj uspešne poskuse posneli, da smo si jih ob večerih lahko ogledali in jih pokomentirali. Predvsem od tistih drugih se da marsikaj naučiti! Video analiza je bila vsak večer na sporedu po večerji, ki je nikakor ne smeva preskočiti. Jedli smo res dobro! V lokalni restavraciji, v surf centru ali v restavraciji na vrhu hriba s čudovitim razgledom – vsakič smo oblizovali prste.
Po napornem dnevu pa seveda še kako pivce za živce, namakanje v hamamu, shopping v bogato obloženih surferskih trgovinah (obvezna imidž oprema), ali pa preprosto prošnje za veter:
Ko je bila napoved za naslednji dan res slaba, smo šli na izlet z ladjico, kjer smo dobili priložnost spočiti utrujene mišice, pocajtati žulje in nadomestiti kako urico (ali dve, tri…) v prejšnjih večerih izgubljenega spanca. Bolj pogumni (bolj pregreti? :)) pa so pokazali, da tudi brez jadra lahko letijo:
Svaka čast!
Za zadnji dan je bila napoved izredno obetavna, pa je zjutraj spot deloval bolj balonarski kot surferski:
Razočaranje, obup, spet sva počasi začela obupavati nad tem športom…
Ampak veter se je le prikazal in ni nam bilo treba dvakrat reči! Čas je bil, da iz sebe iztisnemo še zadnje atome moči. Vriskanja je bilo zadnji dan kar precej, vsaj med začetniki in nadaljevalci, ki smo se v en glas strinjali, da smo se v tem tednu ogromno naučili, nekateri dokončno dojeli kako in kam je treba obrniti jadro, da dosežeš kar si si zamislil in da je en teden profesionalne šole vreden neštetokrat več kot matranje v lastni režiji. Toplo priporočava vsem, ki mogoče še danes mislite, da se boste tega pa res lahko sami naučili. Med nami je bilo veliko srečnežev s prvimi zankami, prvimi trapezi, prvimi vodnimi štarti in nenazadnje: prvimi glisiranji! Juheeeeeeeeeej!
Zadnji dan so tudi tisti boljši končno dobili priložnost, da nam pokažejo kaj znajo in da nas še dodatno »zapalijo« za ta šport. Pa saj nikoli nisva nameravala zares obupati! :)
Glede na najino srečo z vetrom kar se tiče surferske kilometrine še vedno ostajava začetnika, sva pa po zaslugi Žige in Nine vsaj kar se teorije tiče že prava eksperta! :) Ja, tokrat sva bila z njima že drugič. In kljub pomanjkanju vetra se zopet vračava zadovoljna, saj je surferski dopust lahko nepozaben tudi zaradi super družbe.
Alenka & Jože.
3 komentarji:
krneki ej... osnovnošolski spis. Dej zbriš tekst pa pust slikce not. bo bolš.
Ej, čist ok prispevek. Malo gledam, ali bi šel El-Tur ali Alacacti, pa je tak prispevek res full v pomoč! Nič brisat! Lp, D.
It's mind boggling how many info and news come out on a weekly basis.
Objavite komentar