In sva se pripeljala v vas Osp, ki je bolj znana kot romarska postojanka plezalcem. Predvsem začetek poti - to je dvig nad omenjene skale oz. stene - bi težko označil kot sprehod in tudi malce bolj resni čevlji ne bi bili odveč, medtem ko za nadaljevanje res lahko uporabimo pojem sprehod.
Glavna značilnost izleta sta dve točki z lepim razgledom. Prva je takoj po vzponu nad Osp, od koder se vidi na eni strani viadukt in na drugi morje:
Druga pa je na gradu Socerb, od koder je razgled na Tržaški zaliv in posledično tudi na Trst (Trst je naš!):
Slednji (razgled) je bil tako hud, da sem kljub ne najboljši vidljivosti posnel več razglednih filmov, od katerih sem za Vas drage bralke in bralci izbral najmanj bednega:
Poleg lepega razgleda sva ob poti naletela tudi na dve jezeri oz. natančneje mlaki, od katerih je ena imela pomol:
in celo neko vezo z EU:
Seveda sem od te mlake dalje ves dan pel Ža-be sva-tbo so ime-le Žabesvatbosoimele, zbrane od sosednjih mlak...
Aja, pa še (baje) edino jamsko cerkev v Evropi sva videla:
Kaj več si lahko človek od nedeljskega "sprehoda" po Krasu sploh še želi?
In še bonus fokta z naslovom "Avtor posta pozira kot Makaron - z italijo v ozadju (čeprav vsi vemo, da je Trst naš!)"
2 komentarja:
Tako je! Trst JE naš, Gorica pa še bo!
Samo kot info: (nočem pametovat, no ja..., hočem in tudi bom.)
Velika verjetnost je, da se mlake na sliki v resnici imenujejo kali (ed. - kal). So "umetnega" nastanka - "včasih" so se uporabljali kot napajališča za živino. Danes izginjajo, ker izginja živina, ki tepta njihovo blatno dno in s tem vzdržuje njihovo nepropustnost za vodo. Smrk.smrk.
Se strinjam, kraški rob rulz. Še posebej prijazno zna biti (to je moj do sedaj še neuresničen plan), ko greš na kras v času osmic, ko takle izletek začiniš z dobro in poceni košto.
Objavite komentar