ponedeljek, 03. april 2006

Od Ospa do grada Socerb

Evo, pa smo končno spet naredil en izlet. Po večini preteklih vikendov sem bil nekako nejevoljen, češ da tale vikend ni bil pa nič drugega kot štacuna in en cel kup brezveznih opravkov, ki te nikakor ne pripravijo za nov delovni teden. No in ta vikend pa sva se končno odpravila na en izlet oz. na nekakšen pohod (niti pod razno ne moremo rečt v gore, mogoče v hribe). Na spletni strani Zaplana.net sem našel krajši izlet označen kot sprehod (hm) - tako bolj za otvoritev sezone. Na omenjeni strani človek dobi vsa potrebna navodila (ki pa se pojavijo šele, ko hočeš stiskat posamezen izlet) za turo: pot do tja, parkirišče, zemljevid, napotke...

In sva se pripeljala v vas Osp, ki je bolj znana kot romarska postojanka plezalcem. Predvsem začetek poti - to je dvig nad omenjene skale oz. stene - bi težko označil kot sprehod in tudi malce bolj resni čevlji ne bi bili odveč, medtem ko za nadaljevanje res lahko uporabimo pojem sprehod.

Glavna značilnost izleta sta dve točki z lepim razgledom. Prva je takoj po vzponu nad Osp, od koder se vidi na eni strani viadukt in na drugi morje:


Druga pa je na gradu Socerb, od koder je razgled na Tržaški zaliv in posledično tudi na Trst (Trst je naš!):


Slednji (razgled) je bil tako hud, da sem kljub ne najboljši vidljivosti posnel več razglednih filmov, od katerih sem za Vas drage bralke in bralci izbral najmanj bednega:


Poleg lepega razgleda sva ob poti naletela tudi na dve jezeri oz. natančneje mlaki, od katerih je ena imela pomol:



in celo neko vezo z EU:


Seveda sem od te mlake dalje ves dan pel Ža-be sva-tbo so ime-le Žabesvatbosoimele, zbrane od sosednjih mlak...
Aja, pa še (baje) edino jamsko cerkev v Evropi sva videla:


Kaj več si lahko človek od nedeljskega "sprehoda" po Krasu sploh še želi?

In še bonus fokta z naslovom "Avtor posta pozira kot Makaron - z italijo v ozadju (čeprav vsi vemo, da je Trst naš!)"

2 komentarja:

Čukmajster pravi ...

Tako je! Trst JE naš, Gorica pa še bo!

Luka pravi ...

Samo kot info: (nočem pametovat, no ja..., hočem in tudi bom.)
Velika verjetnost je, da se mlake na sliki v resnici imenujejo kali (ed. - kal). So "umetnega" nastanka - "včasih" so se uporabljali kot napajališča za živino. Danes izginjajo, ker izginja živina, ki tepta njihovo blatno dno in s tem vzdržuje njihovo nepropustnost za vodo. Smrk.smrk.

Se strinjam, kraški rob rulz. Še posebej prijazno zna biti (to je moj do sedaj še neuresničen plan), ko greš na kras v času osmic, ko takle izletek začiniš z dobro in poceni košto.